PRAVNO IN ZGODOVINSKO OZADJE

Zgodovina uporabe psihedeličnih rastlin v Evropi

Več klasičnih etnobotaničnih študij je preučevalo uporabo gob, kaktusov in rastlin (t.i. enteogenov), najdenih v Srednji in Južni Ameriki, kar je pomembno prispevalo k razumevanju šamanskih ritualov in tehnik, ki so bile uporabljene za priklic »boga« ali »duše«. Medtem ko je uporaba enteogenov v Severni, Srednji in Južni Ameriki dobro dokumentirana in raziskana, o evropski celini vemo precej manj.

Vemo, da so Stari Grki uporabljali kanabis in psihedelične gobe, a o spojinah, ki so jih uporabljali v starogrških ritualih, vemo zelo malo. Wasson s sod. (1978) v svojem poročilu o »Eluzinskih misterijih« predlagajo, da ni šlo za eno samo sestavino, temveč za mešanico psihoaktivnih spojin, ki je bila ključna za omamni napitek, katerega natančne sestave ne poznamo (najverjetneje je šlo za mešanico kanabisa, smole P. somniferum oziroma »opija« ter nekakšnega zaviralca encima, kot je harmalin, pridobljen iz rastline Peganum harmala).

Znano je, da je grški filozof Platon sodeloval v Eleuzinskih misterijih, saj jih omenja v svojem slavnem dialogu o nesmrtnosti duše, Fajdo. Prav tako so se jih udeleževali številni drugi misleci in filozofi antičnega sveta.

Preberite več o zgodovini uporabe psihedelikov.